Zlata ptica

 

Pravljica o zlati ptici je znana v več različicah, tudi brata Grimm sta zapisala nekoliko drugačno kot je v zbirki slovenskih ljudskih pravljic. To moram posebej poudariti, ker se sem in tja kdo odloči komentirati moje pisanje in mi pove, 'da ni bilo tako, ampak tako'. No resnica ni le ena, vsak svojo imamo in Zlato ptico bom obnovil le v njenih bistvenih elementih:

 

Obnova Zlate ptice

 

Kralj ima vrt, na katerim jablana obrodi zlata jabolka. Toda jabolka nekdo krade, saj vsako noč eno izgine. Sinovi se ponudijo, da bi sami prevzeli stražo in drug za drugim, noč za nočjo, se zvrstijo na vrtu. Starejša dva ne odkrijeta tatu, mlajši pa opazi zlato ptico, ki prileti opolnoči in ji uspe odstreliti pero.

 

Kralj si ob pogledu na pero zaželi cele ptice in spet se sinovi ponudijo, da jo gredo iskat. Spet gre na pot najprej najstarejši. Med postankom sreča medveda, ki ga prosi za hrano, vendar mu je sin ne da. Medved odide, sina pa pade v roke razbojnikom.

 

Z drugim sinom se zgodi podobno.

 

Tretji je do medveda prijaznejši, da mu hrano in medved lahko poje celo konja. Medved mu to poplača tako, da ga odpelje do skale, v kateri so skrite kletke z zlatimi pticami. Medved mu naroči, naj vzame najbližjo in pobegne, a fant si ne more kaj, da ne bi pogledal še preostalih in zalotijo ga stražarji. Izpustijo ga šele, ko jim obljubi, da jim bo pripeljal prav posebnega konja.

 

Medved ga pelje do nove skale, kjer mladenič spet ponovi napako. Stražarjem mora tokrat obljubiti, da jim bo v zameno za svojo svobodo pripeljal morsko deklico. Spet mu medved pomaga.

 

Tokrat mora fant na semenj, se preobleči v kramarja in prodajati različno blago. Ko k njemu stopijo tri morske deklice, se mora pogajati le z eno in ji na koncu seči v roko. Pri tem si zaželi, da bi bil pri konjih in res se pojavita pri stražarjih s konji. Ko mu obljubljenega konja pripeljejo, ga zajaha, spet seže v roko deklici in si zaželi, da bi bil pri ptičih.

 

Pri zlati ptici si zaželi, da bi se vrnil k medvedu in tako ima ob zlati ptici in iskrem konju še morsko deklico. Medved se poslovi z opozorilom, naj nikar na kupuje mesa z vislic, ki pa ga fant ne razume.

 

Kmalu namreč naleti na skupino ljudi, ki namerava obesiti njegova brata, saj sta ta medtem postala lopova. Odkupi ju, onadva pa ga ob prvi priložnosti ubijeta in se polastita zakladov. Ptico, konja in deklico pripeljeta na grad kot svoje.

 

Vendar na gradu ne gre vse po maslu. Ptica noče peti, konj je ves podivjan in deklica noče jesti. Mrtvi mladenič pa tudi ne ostane mrtev, saj ga medved najde in oživi, nakar se fant preoblečen vrne na grad, kjer ga konj, ptica in deklica prepoznajo, nato pa še oče, ki mu najmlajši sin pove celo zgodbo. Sledi veliko slavje in kazen za oba starejša sinova.

 

V Grimmovi različici je nekaj sprememb, predvsem je bolj dodelan lik živalskega pomočnika (namesto medveda je lisjak, znane pa so še različice z volkom), ki na koncu ne izgine, ampak se izkaže za začaranega brata princese (ne morske deklice), a sporočilo o dobroti, pogumu in vztrajnosti je seveda prav tako jasno.

 

Kdor bi rad izvedel več o simboliki, ki jo s seboj prinaša zlato, lahko obišče besedilo: Zlato v pravljicah, na istem naslovu pa se najde še marsikaj zanimivega in poučnega.

Morda bi k slovenskim pravljicam bolj spadala kakšna sirota v raztrgani obleki, a s tole princesko lahko vseeno poudarimo, da nam gre predvsem za bogastvo, ki ga prinašajo pravljice, tudi slovenske, pa čeprav v njih ni toliko razkošnih gradov, kot morda v kakšnih drugih.