Pastirček

Obnova:

 

Pastirček je v Istri pasel govedo in drobnico, ko nekega dne zagleda tri deklice, ki spijo na obali. Zaskrbelo ga je, da jih sonce ne bi opeklo, zato jim je iz vej zgradil zavetje.

 

Ko so se deklice zbudile, so začele iskati pastirčka. V resnici so bile vile, ki so se le naredile, da spijo, vendar on tega ni vedel. Skril se je, saj ni mogel gledati njihovih zlatih las, toda vseeno so ga našle.

 

Vprašale so ga, kako ga lahko nagradijo za dobro delo. Ponujale so mu mošnjo, v kateri nikoli ne zmanjka cekinov. A ničesar ni hotel.

 

Nato so mu rekle, da bo zvečer, ko bo gnal živino domov, za njim zvončkljalo in ropotalo, a se ne sme ozirati. Res je ropotalo in pastirček je pozabil na njihove besede. Obrnil se je in videl, kako iz morja za njegovimi živalmi prihaja ogromna čreda. V trenutku, ko se je obrnil, se je morje zaprlo in živina je nehala prihajati iz vode. Če tega ne bi storil, bi do doma pripeljal še veliko večje število živali.

 

Vendar je tudi tako obogatel. Še sosede je obdaril.

dobra-vila-john-bauer
Dobre vile izpolnjujejo želje povsod po svetu

V premislek:

 

Te osnovni zaplet zgodbe na kaj spominja? Namig: Tudi Peter Klepec sreča vilo, ki ji zgradi zavetje pred soncem in tudi on je za svojo dobroto nagrajen. Dobrota je v pravljicah običajno nagrajena, zlo pa kaznovano. Pastirčkova dobrota je v tej zgodbi poudarjena dvojno - na začetku, ko pmaga vilam, in na koncu, ko deli bogastvo s sosedi. Tudi njegova skromnost, še ena slovenska značilnost, je zelo izrazita, saj noče ničesar v dar, ko vendarle nekaj dobi, to brez težav deli.

 

Najdeš v pravljici o pastirčku kakšne podobnosti z grško mitologijo ali Biblijskimi zgodbami? Seveda jih. V mitu o Orfeju in Evridiki imamo prav tako navodilo, naj se junak zgodbe ne obrača, vendar tega ne upošteva. Podobno je v zgodbi o Lotu in njegovi ženi med begom iz Sodome. Tudi motiv morja, ki se odpira in zapira je dobro znan iz Biblije, saj Mojzes skozi morje pobegne pred faraonovimi vojščaki, ko pa mu le-ti sledijo, se morje zagrne nad njimi. Celo zaključek je podoben. Lot sicer s seboj ni uspel odpeljati žene, zato pa sta ga na varno pospremili vsaj hčeri.

 

albrechr-durer-lot-in-hceri
Lot s hcerama na begu iz Sodome

Morda bi k slovenskim pravljicam bolj spadala kakšna sirota v raztrgani obleki, a s tole princesko lahko vseeno poudarimo, da nam gre predvsem za bogastvo, ki ga prinašajo pravljice, tudi slovenske, pa čeprav v njih ni toliko razkošnih gradov, kot morda v kakšnih drugih.