V slovenskih pravljicah se pojavljajo tako tipični pravljični, kot mitološki in religiozni liki
V slovenskih pravljicah se pojavljajo tako tipični pravljični, kot mitološki in religiozni liki

Za slovenske pravljice je značilno, da je v njih čutiti številne vplive sosednjih ljudstev, ki so se s starinskimi povestmi, miti in legendami premešali  v bogato kulturno dediščino in hkrati služili kot navdih za številne sodobne literarne stvaritve, tako pravljice, kot basni, pripovedke ali pesmi.

 

Tako je na primer za Mojco Pokrajculjo morda bolj prav, če jo imenujemo za koroško kot slovensko pravljico, povesti in pesmi o kralju Matjažu slonijo na madžarskem kralju Matiji Korvinskem, a so se prepletle z nekaterimi lokalnimi posebnostmi, veliko pravljic in basni je v tesnem sorodu s pravljicami, ki sta jih zbrala in zapisala brata Grimm, saj je bil naš prostor stoletja politično in gospodarsko tudi tesno povezan z deželami na našem severu (no, saj je še) ...

 

Na teh straneh bomo predstavili nekaj najbolj znanih slovenskih ljudskih pravljic s kratko obnovo in razlago, omenili pa bomo tudi nekatere novejše slovenske avtorje, ki so s svojimi najboljšimi deli vsekakor pustili močan pečat v razvoju slovenskega jezika in naše narodne zavesti.Pravljice so namreč tudi pri nas, kot povsod po svetu, odigrale izrazito povezovalno vlogo med ljudmi s skupnimi koreninami, pa čeprav na videz ne vedno skupnimi interesi.

 

Kot ste morda že opazili, se v pravljicah, tako slovenskih kot kakih drugih, načeloma vse vrti okrog zdravja, denarja (oz. moči) in ljubezni, treh osnovnih dobrin v življenju slehernika. Med temi tremi dobrinami je zdravje na splošno še najmanj pomembno. Čeprav hudo bolne in umirajoče kralje, princese in druge like srečamo kar pogosto, sta želja po moči in ljubezni običajno osnovni gonili zgodbe. Če spet pod drobnoogled vzamemo slovenske ljudske, je želja po denarju in moči celo močnejša od ljubezni, kar po mojem odraža željo pripovedovalcev in publike - da bi se dokopali tistega, za kar so se čutili prikrajšane.

 

Če se v Sloveniji ni bilo načeloma nič težje zaljubiti in poročiti kot v drugih delih sveta, je bilo pomanjkanje denarja še kako prisotno in to se še kako odraža tudi v našem narodnem izročilu, podobno kot je to na primer čutiti v številnih afriških pripovedkah ali v povestih črnskih sužnjev v ZDA, kjer je glede na svetovno literaturo bistveno več zgodb s prebrisanci, ki premagujejo fizično, finančno in sicer močnejše nasprotnike. Ali pa v italijanskih in francoskih pravljicah, kjer je prisotno veliko več osvajanja, kar je seveda odraz družbenih razmer, v katerih so nastale tamkajšnje pravljice - v salonih, kjer so si premožni in nasploh dobro preskrbljeni predvsem krajšali čas s tistim, ali željo po tistem, kar je manjkalo njim.

 

Podrobnosti so torej tiste, po katerih ločimo pripovedi posameznih krajev, narodov in družbenih skupin, drobec slovenskih razmer nekoč in danes pa poskušamo ujeti tukaj in zdaj.

Morda bi k slovenskim pravljicam bolj spadala kakšna sirota v raztrgani obleki, a s tole princesko lahko vseeno poudarimo, da nam gre predvsem za bogastvo, ki ga prinašajo pravljice, tudi slovenske, pa čeprav v njih ni toliko razkošnih gradov, kot morda v kakšnih drugih.